Trump: ZDA bodo v Odbor za mir prispevala 10 milijard dolarjev

V Washingtonu je danes potekalo prvo zasedanje Odbora za mir, ki je bil januarja ustanovljen na pobudo predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Trump je med drugim napovedal, da bodo ZDA prispevale 10 milijard dolarjev za odbor, vendar ni navedel, za kaj bo denar porabljen in od kod bo prišel, poročata tiskovna agencija AP in časnik New York Times.

Uvodnega zasedanja odbora se udeležujejo predstavniki iz okrog 40 držav, polovica le kot opazovalci. Sodelovanje v odboru, ki ga bo vodil Trump, je doslej potrdilo 26 držav, poroča televizija ABC, med njimi pa ni največjih zahodnih zaveznic ZDA, kakor tudi ne Slovenije.

Zasedanje poteka v Ameriškem inštitutu za mir, ki so ga lani preimenovali v Trumpovega. Tam naj bi poleg obljub o finančnih sredstvih za obnovo Gaze razpravljali tudi o vojaških in policijskih silah, ki jih bodo prispevale države za stabilizacijo varnostnih razmer v Gazi. Doslej se je jasno zavezala le Indonezija, ki je napovedala napotitev več tisoč vojakov.

Trumpov odbor, ki je del njegovega mirovnega načrta za Gazo v 20 točkah, po svetu vzbuja zaskrbljenost zaradi ambicij, da želi postati tekmec ZN pri reševanju svetovnih kriz. Ameriški mediji poročajo tudi, da naj bi Trump nameraval v Gazi postaviti ameriško vojaško bazo.

Trump prepričan, da se nekatere države "pretvarjajo"

Trump je v uvodnem nagovoru dejal, da so številni udeleženci njegovi prijatelji, in menil, da je Odbor za mir ena najpomembnejših in najbolj vplivnih stvari, v katere bo vključen. Opazil je, da številnih držav ni, in dejal, da so povabilo sprejeli skoraj vsi, drugi pa da ga še bodo, poroča ABC.

"Nekateri se malo pretvarjajo - to ne deluje. Z mano se ne morete pretvarjati. To je najprestižnejši odbor, ki je bil kdaj koli sestavljen," je dejal Trump na zasedanju odbora, v katerem med drugim ni Francije, Nemčije in Velike Britanije.

Ameriški predsednik je dejal še, da se je devet članic odbora dogovorilo o skupnem prispevku v višini sedmih milijard dolarjev za obnovo Gaze in pomoč njenim prebivalcem. To so Kazahstan, Azerbajdžan, Združeni arabski emirati, Maroko, Bahrajn, Katar, Savdska Arabija, Uzbekistan in Kuvajt.

Ameriški general Jasper Jeffers, ki bo vodil mednarodne sile za stabilizacijo, pa je dejal, da so enote obljubile Indonezija, Maroko, Kazahstan, Kosovo in Albanija. Egipt in Jordanija pa bosta pomagala pri urjenju sil, poroča ABC. Jeffers je dejal, da načrtuje 12.000 policistov in 20.000 vojakov za Gazo.

Odbor za mir je bil s podpisom ustanovne listine uradno ustanovljen 22. januarja ob robu zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu.

Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem več deset držav. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so sodelovanje med drugim potrdile Madžarska, Argentina, Izrael, Bolgarija, Egipt, Turčija, Katar, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan. Nekatere druge bodo v odboru sodelovale kot opazovalke, med njimi Italija, Romunija in Ciper.

Evropsko komisijo bo zastopala Dubravka Šuica

Trumpovo povabilo je medtem zavrnila večina evropskih držav, tudi Slovenija, in več drugih tradicionalnih zaveznic ZDA, med njimi Avstralija in Združeno kraljestvo. Številne države namreč v Odboru za mir vidijo poskus spodkopavanja Združenih narodov. Da ne bo sodeloval v odboru, je v sredo sporočil tudi Vatikan.

Tudi EU se odboru ne bo pridružila. Bo pa Evropsko komisijo na današnjem zasedanju zastopala komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica, so danes v odzivu na kritike več članic, tudi Slovenije, zaradi udeležbe komisarke na zasedanju poudarili v Bruslju.

"Komisarka Šuica predstavlja Evropsko komisijo, ne gre za podporo Odboru za mir," je danes glede udeležbe Šuice na prvem zasedanju Trumpovega Odbora za mir v Washingtonu povedala tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho. Dodala je, da se komisarka za Sredozemlje zasedanja udeležuje na podlagi vabila, naslovljenega na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

"Izrazili smo zadržke glede nekaterih zadev, povezanih z Odborom za mir. Vendar pa glede na to, da smo največji donator in eden največjih akterjev, kar se tiče Gaze in Palestine, je pomembno, da smo za mizo," je še dejala Pinho.

Tiskovni predstavnik komisije Guillaume Mercier je ob tem ponovil, da udeležba komisarke za Sredozemlje ne pomeni pridružitve Evropske komisije odboru in da bo njeno sodelovanje osredotočeno na palestinsko enklavo Gaza in obnovo območja.

Po njegovih navedbah bo sicer na prvem zasedanju Odbora za mir na različnih ravneh zastopanih 14 držav članic. Pinho je dodala, da je komisija glede sodelovanja na srečanju v Washingtonu razpravljala s članicami, nazadnje v sredo na zasedanju odbora stalnih predstavnikov pri EU.

Na njem so predstavniki več držav članic, med njimi Francije, Španija, Belgija, Irska in Portugalska, pa tudi Slovenija, izrazili nasprotovanje udeležbi evropske komisarke na Odboru za mir. Po poročanju portala Euronews so bile kritične, ker niso bile predhodno obveščene o udeležbi komisarke, ki da poleg tega nima ustreznih pooblastil.

Fajon: Šuica nima pristojnosti glede zunanje politike EU

Zunanja ministrica Tanja Fajon je povedala, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek zasedali v Bruslju in da pričakuje, da bodo države, ki imajo danes predstavnike Washingtonu, podale povzetek dogajanja. Fajon je ob tem dodala, da ne ve, kakšna bo vloga Šuice na zasedanju odbora, a meni, da nima pristojnosti glede zunanje politike EU.

"Želela pa bi si, da bi Evropska unija imela tu enotno stališče in ostala pri zavezanosti multilateralizmu, mednarodnemu pravu in ustanovni listini Združenih narodov," je Fajon izpostavila po tiskovni konferenci s švicarskim kolegom Ignaziem Cassisom.

Ministrica je spomnila, da se Slovenija za zdaj ne bo odzvala povabilu za pridružitev Odboru za mir. "Slovenija ves čas opozarja, da gre za nek vzporedni sistem. Odbor deluje zunaj sistema Združenih narodov. Mi bi si tudi želeli, da bi sama ideja odbora temeljila na resoluciji Varnostnega sveta, torej da se resnično ukvarja z Gazo," je pojasnila Fajon. Napovedala pa je, da bodo delovanje Trumpovega odbora spremljali.

"Seveda si vsi želimo miru v Gazi, na Bližnjem vzhodu," je zagotovila Fajon, ki meni, da lahko do vzdržnega miru pripelje delo v ZN.

Švicarski zunanji minister Cassis, ki se danes mudi v Ljubljani, pa je povedal, da je bila Švica v Washington povabljena kot opazovalka, kjer bo spremljala prvo zasedanje Trumpovega odbora, da bi med drugim lažje razumela, kakšno vlogo bo v mandatu odbora imela Gaza.

Švica še ni sprejela odločitve o sodelovanju v Odboru za mir, je dejal minister.